Mladi Slovenci, ki premikajo meje: To so izbranci prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30

Pred vami je prvi slovenski Forbesov izbor 30 pod 30. V resnici je na seznamu 35 mladih, saj se posamezniki, ki delujejo skupaj, denimo več ustanoviteljev določenega podjetja, štejejo kot ena uvrstitev. Izbor je barvit seznam talentov, mlajših od 30 let, ki izstopajo s svojim delom, idejami, inovativnostjo, vztrajnostjo in pogumom. Ki verjamejo v to, kar počnejo in dokazujejo, da se da. Njihovi dosežki so impozantni in navdihujoči.

Pri tem poudarjamo, da tudi mnogi, ki niso v končnem izboru, pišejo dobre zgodbe in si zaslužijo spodbudo.

PODJETNIŠTVO

Miha Jagodic, soustanovitelj podjetja Bloq.it, 29 let

Miha Jagodic je soustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Bloq.it; soustanovitelja sta še João Lopes in Ricardo Carvalho. Od ustanovitve pred šestimi leti je Bloq.it s sedežem v Lizboni postalo najhitreje rastoče podjetje v industriji pametnih paketnikov. Na svoji poti je Jagodic sklenil strateška partnerstva z velikani logistike, kot so DHL, GLS in DPD, kar je omogočilo hitro širitev po vsej Evropi. Lani so beležili 37 milijonov evrov prihodkov od prodaje in tri milijone evrov dobička. Letos bodo prihodke po napovedih več kot podvojili.

Hkrati je podjetju uspelo pridobiti več kot 35 milijonov evrov svežega kapitala. V zadnji investicijski rundi maja letos so zbrali 28 milijonov evrov od skladov tveganega kapitala, kar je podjetje ovrednotilo na 172 milijonov evrov.

Bloq.it bo do konca leta zaposlovalo že 400 ljudi. Pisarne imajo poleg v Lizboni tudi v Parizu, Portu in Milanu, s paketomati so navzoči v skoraj vseh evropskih državah. Iz najstniške ideje je nastal produkt, ki ga vsako leto uporablja več kot 50 milijonov ljudi.

Nedavno so sklenili velik posel s poljskim logističnim podjetjem InPost. Bloq.it bo strateškemu partnerju dostavil okrog 20 tisoč paketomatov po Evropi, InPost pa pridobiva manjšinski delež v portugalskem start upu.

Luka Sinček in Maj Hrovat, soustanovitelja Juicy Marbles, 28 let

Luka Sinček in Maj Hrovat sta skupaj s Tilnom Travnikom in Vladimirjem Mićkovićem (nad 30) soustanovitelja blagovne znamke Juicy Marbles, pod katero razvijata rastlinske nadomestke za meso. Najprej so na trg dali filet mignon, nato še rebrca, ki so po teksturi, videzu in okusu zelo podobna pravemu mesu. Zdaj so razvili še rastlinski nadomestek lososa in fileja bele ribe. Z inovativno tehnologijo, ki sta jo začela razvijati še kot študenta ljubljanske biotehniške fakultete, sta si tudi pridobila mesto v prestižnem ameriškem pospeševalniku Y Combinator.

Izdelke, ki jih izdelujejo v Domžalah, največ prodajo v Združenem kraljestvu in ZDA, navzoči so tudi na nekaterih drugih evropskih trgih, kot so avstrijski, skandinavski in slovenski.

V skupini so tri podjetja – poleg slovenskega Bevo še ameriško in britansko Formidable Foods. Lani so skupaj ustvarila okoli šest milijonov evrov prihodkov. Daleč največ podjetje v Sloveniji, okoli 4,8 milijona evrov. Bevo, ustanovljen leta 2019, je v stoodstotni lasti podjetja ameriškega Formidable Foods, v katerem imata Sinček in Hrovat skupaj skoraj polovični delež. Luka Sinček je poleg Travnika tudi direktor.

Trenutno zaposlujejo okoli 50 ljudi, doslej so zbrali približno sedem milijonov evrov tveganega kapitala.

Jan Forsthuber in Amadej Tauses, soustanovitelja Deltahuba, 28 let in 29 let

Jan Forsthuber in Amadej Tauses sta leta 2019 ustanovila podjetje Deltahub, ki izdeluje ergonomski podstavek za zapestje carpio. Ideja zanj se je porodila leta 2018, ko je Tauses zaradi bolečin v zapestju iskal rešitev zase. Ker je ni našel, so začeli razvijati lasten produkt in novembra 2019 tudi ustanovili podjetje Deltahub. Jan je direktor, Amadej pa skrbi za razvoj in inovacije.

Carpio so konec leta 2019 najprej ponujali podjetjem kot rešitev za izboljšanje zdravja in udobja zaposlenih, januarja 2020 pa so zagnali spletno prodajo za potrošnike. Preboj se je zgodil marca 2020, ko je eden od priljubljenih ameriških youtuberjev, ki mu je bil izdelek všeč, spontano objavil video o njem. Sprva so carpio izdelovali v Sloveniji, zdaj na Kitajskem.

Podjetje, ki redno zaposluje tri ljudi in ima še okoli ducat zunanjih sodelavcev, je lani ustvarilo okoli 2,2 milijona evrov prihodkov in 117 tisoč evrov dobička. V prvi polovici letošnjega leta so zabeležili približno 1,5 milijona evrov prihodkov. Največ izdelkov prodajo na ameriškem trgu.

Marcel Dover, Nejc Ekart in Marko Zemljarič, soustanovitelji Lime Bookinga, 27 let

Marcel Dover, Nejc Ekart in Marko Zemljarič so pred štirimi leti na Ptuju ustanovili podjetje Adanta, ki razvija spletno aplikacijo Lime Booking. Ta poenostavi naročanje na termine, avtomatizira pošiljanje opomnikov, omogoča spletna plačila in izdajo računov ter ponuja poglobljeno analitiko. Aplikacija je zasnovana modularno, kar jim omogoča, da lahko servisirajo podjetja v različnih panogah, od frizerskih in kozmetičnih salonov do veterinarjev, avtoservisov in klinik.

Trenutno delujejo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji, kjer so junija odprli tudi nove pisarne. Njihovo aplikacijo uporablja približno tisoč podjetij v širši regiji. Mesečno Lime Booking uporablja okoli 100.000 strank njihovih uporabnikov v celotni regiji, v podjetju obdelajo 250 tisoč terminov na mesec.

Podjetja za uporabo aplikacije plačujejo mesečno naročnino, ki je odvisna od izbranega paketa, števila zaposlenih, lokacij in poslanih obvestil.

Ekipa okoli 20 ljudi je lani ustvarila 345 tisoč evrov prihodkov in dobrih devet tisoč evrov dobička, letos računajo na rast. Avgusta so presegli mejnik pol milijona evrov letnih ponavljajočih se prihodkov (Annual Recurring Revenue, ARR). Soustanovitelji imajo v podjetju vsak po tretjino lastništva, Marcel Dover je tudi direktor.

Eva Esih, soustanoviteljica Psy Byte, 29 let

Eva Esih je soustanoviteljica (skupaj z Urhom Kovačičem, nad 30) in polovična lastnica podjetja Psy Byte, ki se ukvarja z digitalnimi kadrovskimi rešitvami. Pod blagovno znamko Psybit so razvili orodji rekruter in jobbit, s katerima podjetja lahko hitreje in ceneje pripravijo celotno zaposlitveno kampanjo na družbenih omrežjih. V podjetju so doslej izvedli več sto zaposlitvenih kampanj za več kot 250 podjetij. Prisotni so na 11 evropskih trgih. Naročniki so predvsem iz panog, kjer je pomanjkanje kadra najizrazitejše: proizvodnja, logistika, turizem, gradbeništvo in nekatere storitvene dejavnosti. Največ naročnikov imajo v Sloveniji, več kot polovico, sledijo Hrvaška s petinskim deležem ter Avstrija in Nemčija.

V podjetju so letos razvili še orodje jobbit AI, pametnega asistenta za iskanje kadrov prek družbenih omrežij. Platforma podjetjem omogoča, da v zelo kratkem času ustvarijo digitalno zaposlitveno kampanjo in z njo dosežejo več primernih kandidatov.

Lani je majhna ekipa ustvarila 290 tisoč evrov prihodkov in 35 tisoč evrov dobička. Letos ciljajo na več kot milijon prihodkov; v prvih šestih mesecih letos so ustvarili približno 460 tisoč evrov prodaje. Leta 2021, ko je bilo podjetje tudi ustanovljeno, so prejeli priznanje Social Impact Award in leto pozneje podporo v višini 54.000 evrov Slovenskega podjetniškega sklada.

Aljoša Marković, lastnik podjetja Etno restavracije, 29 let

Aljoša Marković se je po magisteriju iz financ na univerzi Cambridge vrnil v Maribor in pri 26 letih prevzel družinski gostinski posel, ki so ga v 90. letih prejšnjega stoletja s picerijo zagnali starši, ko so leta 1992 iz BiH prišli v Maribor. Nato so v mestu odprli še Okrepčevalnico Sarajevo.

Ko je Aljoša Marković leta 2020 prevzel družinsko gostinsko dejavnost, je ta beležila dober milijon prodajnih prihodkov in zaposlovala okoli 20 ljudi. V dobrih štirih letih jo je pomembno nadgradil. Med drugim so leta 2021 odprli restavracijo v Kopru in dve leti pozneje v Ljubljani ter mariborsko Okrepčevalnico Sarajevo preoblikovali v restavracijo. Tako danes verigo sestavljajo štiri restavracije, v načrtu imajo še nove. Postavili so tudi novo centralno proizvodnjo, ki vključuje pekarno, mesnico, kuhinjo in pripravljalnico zelenjave.

Marković posel pelje prek podjetja Etno restavracije, v katerem je prek Etno investicij stoodstotni lastnik in direktor. Prihodke vsako leto povečuje z visokimi rastmi. Lani je blizu okoli 80 zaposlenih in še približno 20 študentov ustvarilo 7,5 milijona evrov prihodkov in 1,2 milijona evrov čistega dobička. Marković kulinarično ponudbo balkanskih specialitet pripravlja pretežno po maminih recepturah in jo umešča v sodobni kontekst.

David Dravinec, soustanovitelj Juicefasta, 25 let

David Dravinec je, skupaj z bratom Markom Ivankovićem Dravincem (nad 30), soustanovitelj slovensko-hrvaškega start upa Juicefast. Podjetje ima sedež v Brežicah, poslovne operacije pa vodi iz Hrvaške, kjer imajo tudi hčerinsko podjetje Detox Garden.

Juicefast sadje in zelenjavo z visokohidrostatičnim tlakom (HPP) spreminja v stoodstotno naravne, hladno stisnjene sokove in zdrave obroke. Gre za metodo, ki za razliko od klasične pasterizacije v največji možni meri ohrani hranilnost in okus. Na krilih vse večjega poudarka zdravemu življenju tri leta staro podjetje hitro raste. Ekipa Juicefasta, ki šteje okoli 20 ljudi, je lani ustvarila malenkost manj kot štiri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, še okoli 600 tisoč evrov prihodkov je zabeležilo podjetje Detox Garden. Tudi letos bodo zrasli, saj so v dobrega pol leta skupaj zabeležili okoli štiri milijone evrov prodaje.

V Juicefast je že na začetku pol milijona evrov vložil hrvaški sklad Feelsgood. Skupaj so doslej zbrali 2,2 milijona evrov tveganega kapitala.

V podjetju ima David Dravinec največji, 34-odstotni lastniški delež. Skupaj imata brata, po materi Slovenca, večinsko lastništvo in sta tudi direktorja tega start upa.

ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

Gregor Žunič in Larsen Cundrič, soustanovitelj in ustanovni inženir, Browser Use, 24 let in 26 let

Gregor Žunič je z ekipo lani v vsega petih mesecih razvil odprtokodno orodje Browser Use, ki umetni inteligenci pomaga pri brskanju po spletu. S Švicarjem Magnusom Müllerjem sta letos v ZDA tudi ustanovila podjetje z istim imenom, Larsen Cundrič kot ustanovni inženir (founding engineer) pa ima v njemu podobno vlogo kot soustanovitelja – sodeluje tako pri pomembnih odločitvah glede razvoja kot tudi pri udeležbi v lastništvu podjetja.

Po uspehu klepetalnikov se razvijalci umetne inteligence namreč ozirajo proti agentom, neke vrste posrednikom, ki lahko obiščejo splet in izvedejo naloge namesto vas. Žunič je s sodelavci zaznal priložnost. Orodje Browser Use danes poganja med 50 tisoč in 100 tisoč agentov na dan. Odprtokodna različica je za uporabnike brezplačna, nadgradnje pa so plačljive.

Ena od prelomnic se je zgodila marca, ko je rešitev uporabil tudi kitajski start up Butterfly Effect v svojem modelu umetne inteligence Manus. Do danes je Browser Use na Githubu zbral več kot 70 tisoč zvezdic, ki označujejo, koliko razvijalcev na platformi je rešitev vključilo med svoje najljubše. Številka jih uvršča med najhitreje rastoč odprtokodni projekt, za katerega so zbrali 17 milijonov dolarjev tveganega kapitala. Orodje so razvijali tudi v elitnem ameriškem pospeševalniku start upov Y Combinator.

Teja Potočnik, soustanoviteljica start upa Nanomation, 27 let

Teja Potočnik je v okviru doktorata na univerzi Cambridge razvila prelomno rešitev za avtomatizacijo proizvodnje polprevodnikov na osnovi nanomaterialov. Gre za programsko opremo, ki pospeši tovrstno proizvodnjo, saj poišče nanostrukture, ki so potrebne za posamezne aplikacije v elektroniki, in tudi samodejno nariše vezje, ki se nato uporabi v proizvodnji. Prek svojega start upa Nanomation, ki ga je v Veliki Britaniji ustanovila med doktorskim študijem, poskuša rešitev spraviti na trg. Petčlanska ekipa je medtem zgradila prvi prototip na podlagi nanožic.

Platforma, ki povečuje učinkovitost izdelave naprednih polprevodniških naprav, ji je prinesla mesto med najboljšimi svetovnimi inovatorji na Young Inventors Prize 2025. Kot so v obrazložitvi zapisali podeljevalci, Teja Potočnik z izumom avtomatske programske platforme, ki povečuje natančnost pri izdelavi polprevodniških naprav na osnovi nanomaterialov, prispeva k premoščanju vrzeli med raziskovalnimi preboji in industrijsko uporabo.

Konec lanskega leta je z ekipo Nanomation zmagala na tekmovanju v Berlinu in si s tem priborila možnost za 850 tisoč evrov investicije, ki pa je še niso izkoristili. V start upu so za svojo inovacijo doslej zbrali okoli pol milijona funtov zunanjega financiranja.

Andraž Zvonar, soustanovitelj podjetja KatalistAI, 29 let

Andraž Zvonar je polovični lastnik start upa KatalistAI (drugo polovico ima Blaž Blokar, nad 30), kjer razvijajo videoplatformo na osnovi umetne inteligence. Rešitev deluje tako, da se integrira v procese pisanja scenarijev, zgodborisa in videoprodukcije ter daje rezultate v zelo kratkem času in z majhnimi stroški. Njihova tehnologija je integrirana v en delovni proces – uporabnik lahko od scenarija pride do končnega profesionalnega videa brez preklapljanja med orodji. Sami so sestavili bazo scenarijev in jo obogatili s povratnimi podatki iz uporabe produkta ter zgradili sistem za natančen nadzor generiranja slik. 

Trenutno je v ekipi sedem ljudi, ki delajo na razvoju in trženju produkta. Poslovni model temelji na naročninah. Lani so ustvarili okoli 170 tisoč evrov prihodkov od prodaje, letos jih načrtujejo več kot podvojiti, saj so jih v prvi polovici leta dosegli 225 tisoč. Hkrati so v prvi polovici leta dosegli okoli 440 tisoč evrov ponavljajočih se prihodkov (Annual Recurring Revenue, ARR). Trenutno imajo 180 tisoč registriranih uporabnikov. Njihov največji trg je Severna Amerika, kjer ustvarijo 40 odstotkov prihodkov.

Lani je dve leti star start up, registriran v ZDA, od sklada Global 500 prejel sto tisoč dolarjev tveganega kapitala.

Maja Popović, doktorska študentka na Biotehniški fakulteti UL, 29 let

Maja Popović je raziskovalka v mednarodni skupini, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (ERC), kjer preučuje interakcije med bakterijami in bakterijskimi virusi (fagi). Je tudi ena ključnih oseb pri vzpostavitvi prvega sodobnega laboratorija na biotehniški fakulteti, specializiranega za študij bakterijsko-fagne dinamike.

S svojo natančnostjo in raziskovalno ostrino je nedavno ovrgla več kot desetletje uveljavljeno znanstveno razlago interakcije med fagom in bakterijo ter dokazala, da je bil mehanizem fenotipske spremembe napačno razumljen. Pri tej študiji se je soočala tudi z osebnimi izzivi, saj je ugotovila, da je hipoteza prejšnjih raziskav napačna. S sodelovanjem z avtorji prejšnje študije je prišla do končnih ugotovitev, kar je v korist celotni znanstveni skupnosti na področju interakcij fag-gostitelj in bakterijskih biofilmov. Članek na to temo je trenutno v recenziji v reviji Microbiology Spectrum.

Popović kot doktorska študentka na ljubljanski biotehniški fakulteti tudi pripravlja znanstvene članke in je mentorica mlajšim študentom. Svoje raziskave je predstavila na konferencah po vsem svetu, od Evrope do Japonske in Avstralije.

Luka Petravić, doktorski študent na Medicinski fakulteti UL, 27 let

Luka Petravić je specializant interne medicine na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter raziskovalec in doktorski študent na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer se posveča velikim podatkom urgentnih obravnav v Sloveniji. Hkrati vodi projekt zdravniki.sledilnik.org, ki je ključen vir za iskanje dostopne primarne oskrbe, za kar je Znanstveno društvo Sledilnik, ki projekt financira, lani prejelo nagrado za socialno inovacijo SozialMarie in priznanje DigiVzornik. Petravić za projekt, ki v veliki meri sloni na plečih prostovoljcev, tudi dnevno pregleduje popravke, ki jih javijo uporabniki. Po oceni platforma beleži 10 tisoč obiskov na mesec prek Googla.

Je tudi soustanovitelj SiOHCA, prvega nacionalnega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev, ki je Slovenijo zastopal v mednarodni študiji EuReCa 3. Kot član delovne skupine ministrstva za zdravje sooblikuje smernice za digitalizacijo nujne medicinske pomoči in svetuje pri evropskem projektu eCREAM, namenjenem optimizaciji urgentnih centrov na evropski ravni.

Luka je mednarodne izkušnje pridobil tudi v ZDA in na Finskem. Za svoje delo je prejel številne nagrade, poleg omenjenih tudi priznanji Andreja Perlacha in dr. Uroša Seljaka. Je tudi recenzent za znanstvene revije in štipendist Ustanove inž. Lenarčič Milana.

Anja Šurina, doktorska študentka na EPFL, 26 let

Anja Šurina na švicarski École Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL) raziskuje na področju umetne inteligence in strojnega učenja. Osredotoča se na uporabo velikih jezikovnih modelov za znanstveno odkrivanje, njihovo treniranje s spodbujevanim učenjem ter na razumevanje temeljev inteligence in kognitivnih sposobnosti teh modelov. Trenutno je raziskovalka pri podjetju Google DeepMind v Londonu, kjer sodeluje pri razvoju sistemov umetne inteligence za odkrivanja na področju računalništva in matematike z uporabo najsodobnejših metod.

Posebej pomemben je njen članek Algorithm Discovery With LLMs: Evolutionary Search Meets Reinforcement Learning. V njem je s soavtorji izboljšala učinkovitost metode FunSearch, ki jo je razvil Google DeepMind. Z njo so odkrili nove matematične konstrukcije, ki so izboljšale dosedanje rekorde na določenih matematičnih problemih. Prav ta članek ji je odprl vrata v Googlovo podjetje. Šurina je diplomirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani, magistrirala pa iz nevronskih sistemov in računalništva na ETH Zürich. Njena akademska pot vključuje tudi raziskovalno gostovanje na kanadskem inštitutu MILA in na univerzi Stanford v laboratoriju profesorja dr. Jureta Leskovca.

Gašper Podobnik, raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko UL, 29 let

Dr. Gašper Podobnik je raziskovalec v Laboratoriju za slikovne tehnologije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer se ukvarja z razvojem metod za avtomatsko analizo medicinskih slik. Razvil je metode umetne inteligence za avtomatsko segmentacijo organov iz računalniško-tomografskih (CT) in magnetno-resonančnih (MR) slik za uporabo v radioterapiji. Tovrstne metode znatno pospešijo fazo ročnega orisovanja organov, ki lahko traja tudi do dve uri na bolnika, na manj kot minuto. Komercialna orodja za segmentacijo organov se v zadnjem času uveljavljajo v obsevalnih centrih po vsem svetu.

Poleg razvoja segmentacijskih metod se dr. Podobnik ukvarja tudi z razvojem metrik kakovosti segmentacije, ki imajo praktične aplikacije na področju vrednotenja in certificiranja medicinskih naprav. Razvija tudi metode za tako imenovano in silico eksperimentiranje, ki omogoča ustvarjanje povsem sintetičnih, vendar realističnih podatkovnih zbirk s CT slikami. Te se lahko nato uporabijo denimo za izboljšanje slikovnih presejalnih testov v klinični praksi.

Kot raziskovalec je v okviru programa Fulbright gostoval na univerzi Johnsa Hopkinsa v ZDA, v okviru fundacije ASEF pa na univerzi v Cambridgeu. Je avtor več izvirnih znanstvenih člankov.

(POP)KULTURA IN UMETNOST

Patricija Avšič, violinistka, 17 let

Patricija Avšič je mlada nadarjena violinistka, ki že osvaja svetovne odre. Violino se je začela učiti pri petih letih pri očetu, profesorju violine. Tri leta pozneje je že prvič nastopila kot solistka s simfoničnim orkestrom. Do 12. leta je Patricija usvojila najzahtevnejši repertoar za violino in je bila pri tej starosti kot izredni talent sprejeta na Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, v razred enega najboljših violinskih pedagogov na svetu prof. dr. Borisa Kuschnirja. Ta je o njej med drugim zapisal: “Odlikuje jo izjemna umetniška nadarjenost in vpliv na občinstvo. Njen repertoar vključuje dela, v katerih pokaže odlično muzikalnost in neverjetno tehniko.”

Leto za tem je bila sprejeta tudi na Zasebno univerzo za glasbo in umetnosti na Dunaju, tako da je od 13. leta študentka obeh. Na graški univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti ima status “vzhajajoče zvezde”.

Patricija Avšič je osvojila že več prvih nagrad na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Nastopila je tudi kot solistka s Slovensko filharmonijo, s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, orkestri iz Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske in Dubrovniškim simfoničnim orkestrom. Koncertirala je z največjimi svetovnimi glasbeniki, kot sta Placido Domingo in Vadim Gluzman.

Izak Hudnik Zajec, violončelist, 28 let

Izak Hudnik Zajec se je violončelo začel učiti pri sedmih letih. Violončelo je študiral na Dunaju, v Ljubljani, na salzburškem Mozarteumu in na Züriški visoki šoli za umetnost. Že med študijem je igral v več orkestrih doma in po svetu, nato pa kot solist nastopal s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Zagrebškimi solisti, Württemberško filharmonijo Reutlingen, orkestrom ZHdK in drugimi. Leta 2024 je po uspešno opravljeni avdiciji kot prvi Slovenec postal stalni član Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki spada med najboljše svetovne orkestre.

Izak Hudnik Zajec je aktiven tudi v komorni glasbi, kjer je član Slovenskega godalnega seksteta, klavirskega tria Ad Hoc in kvarteta violončel Cedéz. Kot izkušen komorni glasbenik je nastopil na različnih mednarodnih festivalih.

Od leta 2022 je vodilni organizator projekta “Glasba gre v svet”, ki skrbi za razvoj mladih glasbenikov in jim omogoča nastope z uveljavljenim mentorjem. 

Je tudi dvakratni prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ana Karneža, igralka in pevka, 29 let

Ana Karneža je igralka in pevka, ki trenutno ustvarja v ZDA. Slovensko občinstvo je nase prvič opozorila pri 16 letih v oddaji Slovenija ima talent, kjer je zasedla drugo mesto. Sprva je igro in petje jemala le kot hobi. A je strast do umetnosti postajala vse močnejša, zato je na Newyorški univerzi v Abu Dabiju, kjer je najprej študirala računalništvo, zamenjala smer in diplomirala iz gledališča. Po diplomi je leta 2020 vpisala študij na prestižni šoli uprizoritvenih umetnosti The Juilliard School v New Yorku, smer drama, kjer je tudi že diplomirala.

Karneža je ena redkih Evropejk, ki so osvojile nagrado Lotte Lenya, in sicer leta 2024. Med 286 kandidati iz 25 držav in ZDA se je najprej uvrstila med 20 polfinalistov ter v finalu osvojila prvo nagrado. Gre za prestižno tekmovanje, ki ga prireja fundacija, poimenovana po slavnem nemško-ameriškem skladatelju Kurtu Weillu. Žirijo vrhunskih umetnikov je prepričala z nastopom, ki je segal od Offenbacha do Abbe. 

Novembra lani je v New Yorku premierno zaigrala v kratkem filmu Old Nail. Letos je odigrala manjšo vlogo v ameriški seriji Good American Family.

Bojan Cvjetićanin, frontman skupine Joker Out, 26 let

Bojan Cvjetićanin je pevec, pisec besedil in glasbe ene najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenih zasedb Joker Out. Ustvarjati je začel že v osnovni šoli s skupino No name in pozneje z Apokalipso. Nato je leta 2016 oblikoval pop rockerski Joker Out. Prelomno je bilo leto 2023, ko so Cvjetićanin in še štirje člani benda Slovenijo zastopali na Evroviziji s pesmijo Carpe Diem. Udeležba na tem glasbenem tekmovanju jim je odprla vrata do evropskega odra, na katerem so dosegli priljubljenost, kakršne ni uspelo pridobiti še nobeni slovenski pop rock skupini. Levji delež zaslug za to ima Cvjetićaninova karizma, tako na odru kot v drugih javnih nastopih. Joker Out prebijajo tudi meje jezika, saj z njimi pojejo v slovenščini od Milana do Osla.

Skupina Joker Out je doslej izvedla več kot 300 koncertov, okoli dve tretjini nastopov je bilo v tujini. Več koncertov doma in v tujini je bilo razprodanih, med njimi v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Dublinu, na Dunaju, v Helsinkih in na turneji po Združenem kraljestvu. Prodali so okoli 200.000 vstopnic. Joker Out so izdali tri studijske albume: Umazane misli, Demoni in Souvenir Pop in se upirajo vsiljeni družbeni atmosferi: “Igra sovraštva je za vas. Hvala lepa, ne računajte na nas.”

Živa Bizovičar, gledališka režiserka, 27 let

Živa Bizovičar je na AGRFT pred tremi leti diplomirala iz gledališke in radijske režije. Svoja zgodnja dela je razvijala v okviru študijskih produkcij, predstavljenih na različnih festivalih doma in v tujini. Deluje v institucionalnem in neodvisnem gledališču, kot mentorica je sodelovala z Mladim odrom AMO v Novi Gorici. Leta 2021 je režirala predstavo Jagababa po besedilu Daneta Zajca, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado AGRFT. Leto pozneje je v okviru projekta Čakajoč Supermana v SNG Drama Ljubljana režirala predstavo Žene v testu, ki je prejela Šeligovo nagrado, Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev leta.

Pred dvema letoma je v SLG Celje ustvarila avtorski projekt Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha, za katero je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Leto pozneje je sodelovala tudi kot dramaturginja pri projektu Ubesedovanje Piera Paola Pasolinija, za katerega je kolektiv prejel nagrado Tantadruj za gledališki dosežek. Bizovičar je režirala še več predstav za različna gledališča, njeno delo je predstavljeno na domačih in mednarodnih festivalih. Njen avtorski projekt Boško in Admira je bil tako uvrščen na letošnji mednarodni festival Fast Forward v Dresdnu, namenjen predstavitvi projektov najvidnejših mladih evropskih režiserjev in režiserk.

Gaja Filač, igralka v Drami SNG Maribor, 27 let

Gaja Filač je že pri petnajstih letih posnela svoj prvi celovečerni mladinski film Rdeča raketa. Nekaj let pozneje je zaigrala v mladinski uspešnici Košarkar naj bo in leto za tem dobila priložnost za delo v tujini pri seriji BBC Love, Lies and Records, kjer je imela v prvi sezoni stalno stransko vlogo. Leta 2017 je začela študij dramske igre na AGRFT in v tretjem letniku akademije dobila Severjevo študentsko nagrado za vlogo Punce v študentski igri Roberto Zucco in svoj prvi gledališki projekt v Prešernovem gledališču Kranj – lepe vide lepo gorijo. Sledili so mnogi drugi projekti z različnimi gledališči.

Igrala je tudi v različnih serijah, javnost jo najbolj pozna po glavni ženski vlogi v dnevni seriji Skrito v raju.

Filač je prejemnica več nagrad. Med drugim je bila leta 2022 razglašena za najsvetlejšo zvezdo oriona, letos pa je dobila prestižno mednarodno nagrado za najboljšo mlado igralko na 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu, in sicer za izjemno upodobitev lika Vere v Beograjskem triu.

Klemen Kovačič, igralec Slovenskega mladinskega gledališča, 27 let

Klemen Kovačič je pred tremi leti diplomiral iz dramske igre, v okviru magistrskega študija pa je uprizoril osemurno solo predstavo v trajanju Agmisterij, za katero je prejel več nagrad; poleg Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani tudi več nagrad na Tednu slovenske drame, bienalu Gibanica in Borštnikovem srečanju, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa jo je izbralo za najboljšo uprizoritev leta.

Priznanja je žel že pred tem; leta 2020 je za vlogo Hamleta v študijski produkciji H genotipu Hamlet prejel Severjevo študentsko nagrado in študentsko Prešernovo nagrado AGRFT. Od leta 2023 je član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.

Kovačič je tudi eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka, s katerim je med drugim soustvaril predstavo Under construction, ki je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado žirije, na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije pa nagrado za najboljšo predstavo zadnjih dveh sezon, za izvirno dramsko predlogo in avtorski koncept ter za igro in animacijo. Leta 2022 se je predstavil še s samostojnim avtorskim projektom Razmetana soba. Igral je v celovečernih filmih Zastoj, Nekoč v Posočju in sodeluje v filmu Tartuferije.

Selma Skenderović, pisateljica in pesnica, 24 let

Selma Skenderović je literarna ustvarjalka, ki v slovenski prostor vnaša pomembne perspektive o migracijah, večkulturnosti, jeziku in pripadnosti. Njeno delo ni omejeno na literarni izraz, temveč ga dosledno razume kot sredstvo za spodbujanje strpnosti. Rojena na Kosovu (bošnjaškim staršem po rodu iz Črne gore) in preseljena v Slovenijo pri devetih letih ustvarja v slovenščini. Njena literatura odpira prostor manj slišanemu glasu in nagovarja bralce k razumevanju kompleksnosti sodobne družbe. S sodelovanji pri projektih, kot so Odjuga, Medkulturno sobivanje, Forum Tomizza in Readers of Europe, deluje kot most med skupnostmi, spodbuja empatijo in krepi razpravo o vključujoči družbi.

Njena knjiga Zakaj molčiš, Hava? je prejela več nominacij, bila ponatisnjena in prevedena v več jezikov in je tudi vključena v evropski projekt Story Valley, ki mlade spodbuja k obravnavanju migracij. Skenderović je dobitnica več nagrad, med drugim je leta 2023 v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leto pozneje je izšel njen roman In če vsi pozabijo. Je magistrska študentka slovenskega jezika in primerjalne književnosti, med drugim pa tudi predsednica Mladega PEN. Njena besedila so objavljena v številnih literarnih revijah in zbornikih. Od letos je tudi glavna urednica revije Mentor.

ŠPORT

Luka Dončić, košarkar Los Angeles Lakers, 26 let

Luka Dončić je eden najboljših igralcev lige NBA. Prve košarkarske korake je naredil v ljubljanski Olimpiji, nato pa že pri 13 letih prestopil v Real Madrid in kot najstnik opozoril nase. Dvakrat zapored, v letih 2017 in 2018, je bil izbran za vzhajajočo zvezdo evrolige. Vrhunec evropske kariere je dosegel leta 2018, ko je z Realom osvojil evroligo. Istega leta je bil imenovan še v prvo peterko evrolige.

Dončić se je leta 2018 podal v ligo NBA, kjer je najprej zaigral za Dallas Mavericks. Že v prvi sezoni je bil izbran za novinca leta NBA. Februarja letos je prestopil v klub Los Angeles Lakers, kar je bil eden najbolj odmevnih prestopov desetletja. V zlato-vijoličastem dresu se je takoj uveljavil kot vodilni igralec ekipe. Avgusta 2025 je podpisal triletno pogodbo v vrednosti 165 milijonov dolarjev.

Od sezone 2020 je med najboljšimi: petkrat zapored (2020–2024) je bil izbran na tekmo vseh zvezd NBA (All-star), prav tako je bil v teh letih petkrat uvrščen v idealno peterko lige NBA (All-NBA First Team).

Dončić je tudi pomemben član slovenske reprezentance, ki je leta 2017 postala evropski prvak, leta 2021 pa je bila četrta na olimpijskih igrah v Tokiu. Leta 2023 je bil najboljši strelec svetovnega prvenstva, leta 2025 pa evropskega.

Janja Garnbret, športna plezalka, 26 let

Janja Garnbret velja za najboljšo športno plezalko vseh časov. Plezati je začela pri sedmih letih, že pri osmih je nastopila na prvi tekmi. Leta 2013 je na evropskem mladinskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v balvanskem plezanju. Dve leti pozneje je pri šestnajstih letih debitirala v svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju in že leta 2016 osvojila svojo prvo zmago v tej disciplini, istega leta pa je v Parizu pri 17 postala svetovna prvakinja v težavnosti v članski konkurenci.

Pred šestimi leti je postala prva plezalka, ki je v eni sezoni svetovnega pokala v balvanskem plezanju zmagala na vseh šestih tekmah. Uspeh ji je prinesel sponzorske pogodbe, med drugim z Adidasom in Red Bullom. Osvojila je tudi osem naslovov svetovne prvakinje, vključno z letošnjima v Seulu.

Leta 2021 je v Tokiu postala prva ženska olimpijska zmagovalka v športnem plezanju. Zlato medaljo je uspešno obranila tudi na lanskih olimpijskih igrah v Parizu. Ob tem se lahko pohvali še s štirimi nazivi evropske prvakinje in kar 49 zmagami v svetovnem pokalu. Njeni dosežki so Slovenijo postavili na svetovni zemljevid športnega plezanja.

Tadej Pogačar, kolesar UAE Team Emirates, 27 let

Tadej Pogačar se uvršča med največje kolesarje vseh časov. Od leta 2019 je vodilni kolesar ekipe UAE Team Emirates. Pogačar je edini Slovenec, ki je zmagal na dirki po Franciji. Prvič mu je to uspelo leta 2020, leto pozneje je zmago ubranil in postal najmlajši dvakratni zmagovalec te znamenite dirke. Sledili sta dve drugi mesti, leta 2024 pa je Tour osvojil tretjič in letos še četrtič. Lani je osvojil tudi dirko po Italiji (Giro d’Italia), skupno je torej pri petih zmagah na tritedenskih dirkah.

Lani je z zmago na svetovnem prvenstvu postal šele tretji kolesar s prestižno trojno krono – z zmagami na Giro d’Italia, Tour de France in svetovnem prvenstvu v istem letu.

Septembra letos je svetovni naslov ubranil, s čimer se je tudi vpisal na seznam osmerice kolesarjev, ki jim je ta podvig uspel dvakrat zapored. Obenem je letos postal še evropski prvak. Že od prej ima bronasti kolajni s cestne dirke olimpijskih iger (Tokio 2021) in svetovnega prvenstva (Glasgow 2023). Po letošnji zmagi na dirki po Lombardiji je z desetimi osvojenimi spomeniki že na tretjem mestu večne lestvice. Že peto leto pa zaključuje na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze.

Benjamin Šeško, nogometaš Manchester United, 22 let

Benjamin Šeško je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju napadalca za angleški klub Manchester United. Nogometno pot je začel v domačem klubu Radeče, nato se je preselil v Krško in Domžale. Leta 2019 je prestopil v avstrijski Red Bull Salzburg, kjer je najprej igral za drugo ekipo, FC Liefering, nato pa se uveljavil v članski ekipi. V Salzburgu je osvojil tri naslove avstrijskega državnega prvaka in en pokalni naslov, pri čemer je bil večkrat med najboljšimi strelci ekipe, kar je pritegnilo pozornost največjih evropskih klubov. Leta 2023 je prestopil v nemški RB Leipzig, kjer je v dveh sezonah dosegel 39 golov v 87 nastopih in osvojil nemški superpokal, kar je utrdilo njegov status med najbolj obetavnimi mladimi napadalci Evrope. Avgusta 2025 je za 85 milijonov evrov prestopil v Manchester United, kar je najdražji prestop slovenskega nogometaša v zgodovini.

Za slovensko nogometno reprezentanco je debitiral leta 2021 pri 18 letih, s čimer je postal najmlajši slovenski reprezentant vseh časov in tudi najmlajši strelec v zgodovini slovenske izbrane vrste. Za Slovenijo, s katero je lani nastopil na evropskem prvenstvu, je do zdaj dosegel že 16 zadetkov.

Nika Prevc, smučarska skakalka, 20 let

Nika Prevc s svojimi dosežki postavlja mejnike v ženskih smučarskih skokih. Njena kariera je izjemna. Nase je najprej opozorila v mlajših starostnih kategorijah. Med drugim je na mladinskih svetovnih prvenstvih (2021, 2022 in 2023) osvojila tri zlate, tri srebrne in eno bronasto kolajno.

Članica kranjskega Triglava svoj izjemni talent dokazuje tudi v svetovnem pokalu, v katerem je kot 16-letnica debitirala že leta 2021 in s 23. mestom takoj osvojila točke. Prve zmage se je veselila dve leti zatem v Engelbergu. V sezoni 2023/24 je osvojila skupni seštevek s sedmimi posamičnimi zmagami in skupno 12 uvrstitvami na stopničke.

V lanski sezoni je obranila veliki kristalni globus v velikem slogu, s kar 15 zmagami, zmagala je tudi na norveški turneji Raw Air. Brez konkurence je bila tudi na svetovnem prvenstvu v Trondheimu, kjer je osvojila zlati medalji na obeh posamičnih tekmah, ob tem pa še srebrno na tekmi mešanih ekip.

Je tudi aktualna lastnica ženskega svetovnega rekorda, ki ga je 14. marca 2025 v Vikersundu dosegla s poletom 236 metrov.

Kristjan Čeh, metalec diska, 26 let

Kristjan Čeh je atlet, ki tekmuje v metu diska. Z atletiko se je začel ukvarjati že v osnovni šoli, kmalu pokazal potencial v metu diska in začel nastopati za Atletski klub Ptuj. Že kot mladinec je postavljal državne rekorde in opozarjal nase na mednarodnih tekmovanjih.

Prvi večji preboj je dosegel leta 2019, ko se je udeležil svetovnega prvenstva v Dohi in si pridobil dragocene izkušnje v konkurenci najboljših, že prej pa je postal evropski prvak do 23 let. Leto 2022 je bilo izjemno, saj je v Oregonu postal svetovni prvak in v Münchnu evropski podprvak. Leto pozneje mu je uspel še en veliki met – na svetovnem prvenstvu v Budimpešti je osvojil srebrno medaljo. Leta 2024 je v Rimu postal še evropski prvak. Je tudi večkratni zmagovalec Diamantne lige.

Na olimpijskih igrah je prvič nastopil v Tokiu leta 2021 in bil peti, za eno mesto je uvrstitev izboljšal na lanskih igrah v Parizu. Osebni rekord Kristjana Čeha od maja letos znaša 72,36 metra, kar ga uvršča med najboljše metalce diska v zgodovini discipline, trenutno je na šestem mestu večne lestvice.

Tim Gajser, motokrosist, 29 let

Tim Gajser je motokrosist in eden najboljših tekmovalcev svoje generacije. Z motokrosom je začel že v otroštvu in hitro izstopal v mlajših kategorijah: leta 2007 je postal evropski prvak v razredu 65 kubičnih centimetrov (cc), dve leti pozneje pa evropski prvak v razredu 85 cc. Leta 2012 je v razredu 125 cc osvojil tako evropski kot svetovni naslov, kar mu je odprlo vrata v mladinski in pozneje svetovni tekmovalni razred MX2. V tem razredu je leta 2014 dosegel 5. mesto na svetovnem prvenstvu, že naslednje leto pa je postal svetovni prvak te kategorije.

Uspeh mu je leta 2016 odprl vrata v elitni razred MXGP, v katerem je že kot novinec osvojil naslov svetovnega prvaka, s čimer se je uvrstil med redke tekmovalce, ki jim je to uspelo že v prvi sezoni. Sledili so novi vrhunci: svetovni prvak MXGP je postal še leta 2019, 2020 in 2022, s čimer je skupaj petkratni svetovni prvak – enkrat v MX2 in štirikrat v MXGP. Posebej izstopa sezona 2022, ko je zmagal na večini dirk (10/18). Skupno ima v najmočnejšem razredu 47 zmag. Vse uspehe je dosegel na motorju Honde, a sodelovanje z japonskim proizvajalcem je končal, saj bo z novim letom zamenjal ekipo.

Rok Možič, odbojkar Verone Volley, 23 let

Rok Možič je odbojkar, ki igra v klubu Verona Volley. Trenirati je začel v OK Maribor in od 11. leta s tem moštvom osvojil kar osem naslovov državnih prvakov v nižjih kategorijah. Leta 2021 je bil z Mariborčani tudi članski prvak. Istega leta je podpisal dveletno pogodbo z italijanskim prvoligašem Verona Volley. Že prvo sezono je zaključil, upoštevajoč število točk, kot najuspešnejši igralec italijanske lige, za kar je prejel nagrado Andrej Kuznecov. Nato je podaljšal pogodbo z Verono do konca sezone 2026/27. Je kapetan ekipe. V zadnjih sezonah se je sicer moral soočiti s precej resnimi zdravstvenimi težavami: imel je operacijo gležnja in vnetje slepiča, letos mu je težave povzročala še poškodba kolena, zaradi katere je izpustil svetovno prvenstvo.

Rok Možič, ki izhaja iz odbojkarske družine, je tudi pomemben član slovenske odbojkarske reprezentance. Debitiral je pri 17 letih v kvalifikacijah za olimpijske igre leta 2021 v Tokiu. Leto pozneje je z izbrano vrsto osvojil naslov evropskih podprvakov, leta 2023 pa bronasto medaljo. V dresu Slovenije je nastopil tudi na lanskih olimpijskih igrah, kjer je s soigralci osvojil peto mesto.

Ne samo v dvorani, uspešen je bil tudi na mivki. Z Rokom Bračkom je leta 2018 postal evropski podprvak do 18 let, leta 2021 pa še evropski prvak v kategoriji do 20 let.

KAKO SMO SESTAVILI SEZNAM
Kandidate za prvi slovenski Forbesov izbor 30 pod 30 smo iskali prek javnega poziva, k prijavam smo tudi pozvali več kot 80 ustanov in seveda smo tudi v uredništvu raziskovali in iskali potencialne kandidate. Odziv javnosti nas je presenetil, saj smo prejeli okoli 120 prijav za približno sto kandidatov. Prijavljali so mladi sami, različne institucije, mentorji, zaposleni, šefi, sosedje, sodelavci, prijatelji, znanci.

Vse prijave smo temeljito pretehtali in raziskali. Pri tem smo črpali podatke iz različnih virov – iz javno dostopnih baz, medijev, spleta, predlagateljev in se oprli tudi na informacije, ki so nam jih zaupali izbranci.

Kandidate smo iskali s štirih področij: podjetništvo, znanost in tehnologija, kultura in znanost ter šport. Upoštevali smo Slovence – in tudi tujce pri nas -, ki s svojim delom v Sloveniji ali drugod po svetu izstopajo.

Pri selekciji smo upoštevali različna merila, kot so soustanoviteljstvo podjetja, prihodki od prodaje, velikost investicije, ki so jih pridobili, prelomnost tehnoloških rešitev in znanstvenih dognanj, mednarodno uspešnost, nagrade, kakovost v ustvarjanju, vpliv, potencial in drugo. Znotraj posameznih kategorij smo poskušali zajeti raznolikost področij in disciplin.

Prvo selekcijo je opravila uredniška komisija, končni izbor pa strokovna komisija.

Več o tem, kako je potekal izbor, si lahko preberete na podstrani 30 pod 30.